Slikarstvo Goceta Kalajdziskega

Mavrica razpeta med očetnjavo Makedonijo in nebom

Goce Kalajdziski je slikar, ki že skoraj šhtrideset let ustvarja in razstavlja v Sloveniji. Slovenija je postala, takorekoč, njegova druga domovina, še vedno pa so njegove življenske korenine na jugu- v Makedoniji. Tam se je formiral kot človek in umetnik, od tam izvira vecina njegovih tematskih in oblikovnih inspiracij, ki jih je realiziral na svojih slikah.
Zelo površno rečeno se njegovo slikarstvo deli na šest poglavitnih sklopov. Najprej so to akvareli, ki slikarju vseskozi služijo za umik v intimo in intuitivno, za kreativni počitek in hkrati subtilno nabiranje novih energij.
Drugi, zelo pomemben sklop v njegovem slikarstvu so ikone, ki so slikarjeva duhovna povezava z očetnjavo in makedonsko religijozno tradicijo.Toda njegove ikone se na tradicionalno ikonopisje vežejo samo formalno. Znotraj stroge in predpisane forme je Goce Kalajdziski našel dovolj prostora za izražanje osebnih čustev. Forma ikone avtorju pomeni izaziv, nalogo in je hkrati prostor svobode,kjer se lashko avtor kot umetnik avtentično udejanja. Ob slikarjevih ikonah je prav gotovo potrebno opozoriti na nenavadnost nekaterih nosilcev slik/ikon.

Naslikane so na posteljne stranice,vrata omar,krušne loparje. Slikar je tem nosilcem odvzel primarne funkcije in jim namenil,na prvi pogled,povsem neavtentično vlogo. Namesto profane uporabnih predmetov,so ti elementi postali del nekega povsem drugačnega sporocila.Postali so integralni del umetnine, novega organizma.Ikone so s tem postale bolj ljudske, posvetne.Upodobljeni svetniki so sestopili z neba in postali del vsakdanjega sveta in življenja.Življenje samo je postalo obred in obred je postal integralni del življenja.
Tretji sklop Gocetovoga slikarstva predstavljajo motive z makedonsko ornamentiko, kjer pa je slikar daleč od folklorizma in na oblikovni ravni selektivno in likovno popolnoma avtonomno vključuje elemente makedonske tradicionalne obrti v slikovno polje.
Cetrti sklop so geometričke slike, kjer avtor, kakor ugotavlja likovni kritik Drago Medved, geometrično vizualizira svojo domišljijo.
V petem sklopu,ki ga je avtor poimenoval strukture , slikar, že tako izraziti barvitosti,dodaja nove elemente.
Ob primarnih slikarskih materijalih in bogatih barvnih nanosih, je slikar za strukturiranje slikarskega polja začel uporabljati naravne “ready made”elemente. Zemlja, pesek, kamenje, školjke in delci lesa so postali elementi,ki jih avtor pri gradnji slike vključuje v kompozicije. Slike so organska kompilacija elementov iz narave in avtorjeve naravnanosti k likovni urejenosti in preglednosti.
Zadnji sklop slik, ki sem ga v nekem drugem zapisu poimenoval “Daleč spodaj, visokozgoraj”, je Goce Kalajdžiski ustvaril v zadnjem času, kot reminescenco na potovanje po Avstraliji in Novi Zelandiji. Ta sklop je večdelen , Prvi del (Barvni arhipelag) je strukturiran z izrazito ekspresino gesto. Drugi del (Obrazi prvinskega sveta) je organsko nadaljevanje prešnih ciklov s prmenljiv dodajanjem novih barvnih vrednosti. Tretji del (Daleč spodaj, visoko zgoraj) pa zagotovo pomeni radikalno zarezo v slikarstvu Goceta Kalajdžiskega. Postimpresionisticki pristor k slikovnemu polju je poplin novum za slikarja, ki je svoje slike gradil s ploskovno obdelavo tega polja. Nastale so sublimne slike,ki uravnotežajo svet nasprotij, nebo prinašajo na zemljo in zemljo dvigajo v nebo.To so slike, ki nudijo obilo interpretativnih možnosti in špekulacij.
Na primer: lahko se čisto enostaven zracni posnetek Velikega koralnega grebena; ali: pri mistikih je morje symbol sveta in človeskega srca in so te slike podobe človenske duse v belini katere plavajo najrazlicnejse zelje in strasti.
Neprej: lahko se simbolni zapisi človeske želje po preseganju vsakdanjega materijalnega sveta in želje po približevanju transcendentnemu. In ne čisto na koncu: možno jih je razumeti kot čisti likovni zapis, kot poplnoma abstraktne organizme,ki so na žacetku sicer nastajali kot odziv na realne podobe sveta,a so se v procesu slikanja iztrgali iz primeža tega začetnega impulza in postali poplnoma avtonomne likovne kreacije.
Goce Kalajdziski je enovita slikarska osebnost, ki evidentira čas, prostor, svojo nacionalno in duhovno tradicijo, pogled na svet. Tisoče je možnih pogledov, a samo odprta in močna osebnost je sposobna videti stvari na več načinov naenkrat. Samo samozavestna osebnost in polno formirani slikar je sposoben naenkrat uporabiti ptičjo in žabjo perspektivo in ga ni strah uporabiti poplnoma različnih formalnih in oblikovnih postopkov pri kreiranju slike. Samo takšen avtor lahko eno ob drugo postavi ikono,geometricno sliko,strukturo,ekspresivno barvno ekshibicijo in postimpresionalisticno slikarsko meditacijo,ne da bi mu svet razpadel na posamezne segmente. Nasprotno: Goce Kalajdžiski prav s tem presega parcialnost stvarnosti in jo slikarsko ter duhovno osmišljuje.

Milan Pirker